Kje papige dobijo zdravila? V lekarnah? Če razmišljamo na takšen način, potem smo spregledali, kar so strokovnjaki ugotovili že pred mnogimi leti. Papige se v naravi prehranjujejo z t.i. divjo prehrano, ki vsebuje številne zdravilne snovi, ki v najrazličnejših medsebojnih kombinacijah pomagajo pri takorekoč vsaki bolezni. Učinkovine, ki so jih rastline razvile za lastno preživetje v več milijonov let trajajočem procesu, delujejo ugodno na papige, ki rastline in plodove zaužijejo. Pravzaprav ta ugotovitev sploh ni nova, saj je še danes tudi v človekovi naravi, da se različna plemena prehranjujejo z različno divjo zelenjavo.

Večina nas meni, da zdravila izdelujejo le farmacevtska podjetja in jih nato pošiljajo veterinarjem. Če bi papige lahko razmišljale, bi se nad takšnim nesmislom s posmehljivo prizanesljivostjo samo posmehovale. Papige že davno vedo, da celo na videz "kilava" rastlina vsebuje izredno bioaktivne snovi, ki ohranjajo imunski sistem in uravnavajo izmenjavo snovi.

Tako kot ljudje, tudi papige niso nič drugega kot del narave, ki se skozi hrano skozi prebavila vpleta na bilijone telesnih celic. Prav tako se narava iz tal prek korenin vplete v deblo, veje in liste drevesa, ki tako postane njen del. Noben čudež torej ni, da je divja prehrana v milijone let trajajoči evoluciji vplivala na presnovo in jo nadzoruje. Divja prehrana je hrana in tudi zdravilo.

Naravnega sistema prehranjevanja papig v naše domove ne moremo prenesti. Vsekakor pa lahko z podobnim nadomestilom, ki se nahaja v naši bližini, vsaj malo popestrimo jedilnik papigam. Divja prehrana se nahaja okoli naših domov, v naših domovih, travnikih, gozdovih. Zelo je pomembno kje jo nabiramo, kajti zaradi onesnaženosti, raznih herbicidov je potrebno biti pozoren na čistost rastline.

Zelenjava s travnikov in gozdov ter naših vrtičkov vsekakor sodi na jedilnike naših papig, kajti njihova polnovrednost je taka, kot nam jo nudi narava. Po vsebnosti za organizem koristnih snovi velikokrat prekaša gojeno sadje in zelenjavo. Zaradi divje prehrane se papige nikoli ne bodo zredile, saj je njena poglavitna sestavina voda, ki jo vsebuje do tri četrtine ali celo več. Večje vsebine sladkorjev vsebujejo le plodovi, vsebnost maščob, razen redkih izjem, pa so zanemarljive. Enako velja za beljakovine. Zato pa je v divji prehrani veliko vitaminov in mineralov.

NABIRANJE

Nasvet, ki vam ga lahko dam je, da nikoli ne nabiramo divje zelenjave na slepo srečo, saj lahko povzroči več škode kot koristi. Zato bom napisal samo najbolj poznane rastline, ki jih poznamo vsi in niso zamenljive in podobne drugim, nekoristnim ali celo strupenim rastlinam. Sam jih uporabljam dosti več, vendar je potrebno rastlino dobro poznati, da je ne zamenjamo s podobno. Čas nabiranja traja od začetka marca do decembra, odvisno od plodov in dozorevanja. Večino divje zelenjave nabiramo v pomladanskih mesecih, ko so še rastline mlade in mehke, plodove pa v jeseni.

Pozornost je potrebno nameniti kraju nabiranja. Nikoli okoli cest, tovarn, smetišč, ... kajti lahko so obogatene s kemičnimi pripravki za gnojenje. Nabiramo samo zrele plodove, kajti mnoge rastline zaradi obrambe pred škodljivci in prezgodnjim obiranjem proizvajajo snovi, ki so izredno trpkega okusa.

Seveda ne nabiramo divje rastline za poglavitno prehrano papig, pač pa lahko delno popestrimo njihove jedilnike in jim naredimo veselje z glodanjem in obiranjem plodov.

TROBENTICA

Ali jo je sploh potrebno predstaviti ? Nabiramo mlade liste, cvetne čašice in cvetove. Imajo izrazit okus in so najprimernejše čim mlajše rastline. Izredno obogatena z vitaminom C in provitaminom A. Uporabljamo jo v manjših količinah, kajti vsebujejo nekaj saponinov, ki pa so najpomembnejši zdravilni del rastline.

NAVADNA KOPRIVA

Sodi med najbolj razširjene plevele. Raste skoraj povsod. Uporabljamo mlade liste spomladi, dokler so mehki, sveži. Imajo dokaj močan okus, zato jih uporabljamo preden cvetijo. Nekaj listov enkrat ali dvakrat tedensko bo naredilo izredno korist papigam. Listi namreč vsebujejo velike količine vitaminov in mineralov skupaj z mikroelementi. Kopriva je pravi vitaminsko – mineralni koncentrat, saj vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine, veliko rudninskih snovi, izmed katerih izstopa predvsem železo. Vsekakor pa je omembe vredno tudi dejstvo, da vsebuje veliko kalcija, fosforja, bakra, mangana, bora, niklja in titana. Provitamina A so namerili okoli 20 mg %, vitamina C čez 100mg %, včasih celo 200mg %, vsebujejo pa še vitamine B2, B3 in K. V naravi ob zdravstvenih težavah papige pogosto letijo kilometre daleč, da najdejo divje koprive.

NAVADNA VODNA KREŠA

Seveda jo gojimo tudi doma v lončkih, kajti tudi ljudje jo poznajo kot izredno koristno divjo zelenjavo. Najboljša je tista, ki raste predvsem ob tekočih vodah, le redko pa jo najdemo ob stoječih vodah. Nabiramo mlade liste, mlade poganjke, ki jih dobro operemo in primešamo ostalim sestavinam obroka papig. Je izredno bogata z vitaminom C, provitaminom A, vitamin E, D in nekatere vitamine skupine B. Med rudninskimi snovmi pa izstopajo jod, fosfor, železo in kalij.

NAVADNA MARJETICA

Tako pogosta, da včasih prekriva cele travnike. Kot zelenjava je primerna vsa rastlina. Uporabljamo mlado rastlino (pritlične liste, stebelca, popke in cvetove). Vsebuje zelo veliko različnih sadnih kislin.

NAVADNI REGRAT

Tudi za ljudi, ki mu pravimo že kar udomačena divja zelenjava. Izredno poznana zelenjava med ljubitelji papig, zato dosti besed ne bomo zgubljali. Mogoče le to. Nabiramo mlade liste, cvetne popke in cvetove. Močan z vitaminom C, rudninskimi snovmi, ... Dokazano papigam pospešuje prebavo in pozitivno vpliva na delovanje jeter in ledvic.

NAVADNA BUKEV

Mladi brsteči listni poganjki so kiselkastega okusa, ki vsebujejo veliko vitamina C. Nekaj listov dvakrat, trikrat tedensko, dokler so listi še mladi, bo popestrilo jedilnik.

BOROVNICA

Vsem dobro znan gozdni grmiček, ki raste predvsem v gozdovih. Črno modre jagode imajo izreden pomen, kajti vsebujejo vitamin C, provitamin A, B1, B2, PP, številne organske kisline in rudninske snovi, predvsem železo, fosfor, kalcij, mangan, ... v času zrelih plodov – v lov za borovnicami.

NAVADNA DIVJA JAGODA

Preveč poznano divje sadje za pisanje. Izredno koristno.

DRNULJE

Saj veste tisto: nekoč je prišel medved pod dren ... Uporabljamo plodove, ki so tako značilni, da jih ne moremo zamenjati za nobene druge. Pri nas raste rdeči dren (cornus sanguinea L.) Bogati plodovi z vitamini so izredno koristni in papige se jih pogosto polotijo najprej.

ČEŠMIN

Plodovi, ki slovijo za kisle, vendar zelo koristne. Visok grm, ki zraste do tri metre, z značilnimi bodicami. Uporabljamo povsem mlade liste in zrele plodove. Pozitivno učinkujejo na pljuča, jetra ... nekaj plodov med ostalo prehrano.

ŠIPEK

Vsekakor moj favorit. Pri nas uspeva okoli 15 različnih vrst, med katerimi sta dva najbolj poznana – navadni šipek in rosa rogosa. Uporabljamo zrele plodove, ki vsebujejo veliko vitamina C. Poleg tega še, B1, B2, E, K, sladkorje, organske kisline, rudninske snovi in likopen (vrsta karotina, predstopnje vitamina A). To je izjemno imunsko sredstvo, ki varuje celice pred prostimi radikali in daje sluznicam izjemno zaščito pred bakterijskimi in virusnimi infekcijami. Ne glede na vrsto šipka so vse vrste koristne in užitne.

JEREBIKA

Znana rastlina naših parkov, ki rastejo ob obvoznicah, parkih, skratka povsod. Pozno jeseni ko dozorijo jih pozobajo tudi naše avtohtone vrste ptic, ki živijo v našem okolju. Je tako poznana rastlina, da je ne moremo zamenjati za nobeno drugo. Oranžni plodovi se obarvajo že proti koncu poletja, vendar so takrat še prekisli in pretrpki. Najboljše jih je obirati pred začetkom prvih slan. Nabiramo cele skupine plodov.

NAVADNI MOKOVEC

Mokovec je bližnji sorodnik jerebike, vendar nekoliko neznan. Je manjše listopadno drevo z okoli 15 cm dolgimi listi. Cveti zelo lepo, maja ali junija v beli barvi cvetov iz katerih se v jeseni razvijejo oranžno rdeči plodovi. So nekoliko večji in podolgovati kot od jerebike. Njihovo meso je rumenkaste barve z enim do tremi semeni. Najdemo ga po vsej Sloveniji, predvsem v svetlih gozdovih in prisojnih pobočjih. Plodovi so zreli v oktobru. Vsebujejo precej sladkorjev in različnih vitaminov.

GLOG

Še eden izmed mojih favoritov, zato smo doma posadili kar nekaj dreves gloga. Angleži pravijo: "Ko odpadejo vsi plodovi iz dreves, se razveselite gloga". Plodovi so ponavadi na drevesu še pozno decembra (ko to pišem je datum 27.12. na drevesih gloga pa je še polno sočnih plodov). To je visoko drevo, ki zraste tudi več kot 5m. Ima majhne, številne bele cvetove na koncu vej. Plodovi dozorijo v oktobru, vendar so plodovi okusnejši takrat, ko jih dobi slana. Plodovi so veliki okoli enega centimetra, meso pa je rumenkaste barve.

MAHONIJA

Okrasna rastlina, ki jo lahko opazimo po mnogih okrasnih vrtovih po Sloveniji, sorodnica češmina. Različna indijanska plemena plodove uporabljajo še danes za prehrano in zdravljenje. Zraste do meter in pol kot zimzelen grm. Plodovi so temno modri z vijoličastim sokom, zorijo pa nekje konec avgusta in septembra. Podobno kot češmin vsebujejo kar nekaj pomembnih vitaminov. Za popestritev jedilnika.

ARONIJA

Spet med favoriti. Ko plodovi dozorijo jih je kar težko pobrati, kajti naši prostoživeči ptiči, se plodov hitro polotijo. Aronija je dokaj nov, lahko celo rečemo sadni novinec, čeprav je ponavadi član okrasnega drevja. Plodovi dozorijo konec poletja, imajo pa izjemen pomen. Flavonoidi! Sicer vsebujejo marsikaj, ampak spet flavonoidi. V teh plodovih se kar gnete teh biološko aktivnih spojin, ki so poznani tudi pod vitaminom P. Teh spojin je v sadnem drevju kar veliko, vendar je aronija prvak, saj plodovi vsebujejo kar 2 do 3% teh spojin. Flavonoidi so spojine s fenolom, ki zoreče plodove ščitijo pred plesnimi in podobnimi požrešneži. Samo delovanje pa je več kot spodbudno – zavirajo prehitro odmiranje celic in jih obnavljajo, čistijo kri, zavirajo razvoj mikrobov in zmanjšujejo možnost različnih okužb.

Tako. Nekaj najbolj poznanih in na oko najbolj opaznih divjih rastlin. Seveda obstaja še veliko več koristnih "divjih zelenjavic" in plodov, vendar zaradi podobnosti z različnimi sorodniki, ki pa niso koristni za papige tega nisem pisal. Prav tako tudi ne rastlin, ki imajo izjemen pomen pri zdravju papig, vendar so samo delno užitni v pravih količinah in razmerjih (bezeg, vrtnica, lapuh, navadna kislica).

Vsekakor s tovrstnimi priboljški papige ne zaužijejo samo ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, dvajset vitaminov in trikrat toliko rudnin, ampak še veliko več. Podobni plodovi, cvetovi, poganjki, semena, ... so del naravne prehrane papig v divjini in v njih najdejo tako zadovoljitev fizične potrebe po lakoti kot tudi vsa zdravila, ki so potrebna za dobro počutje, negovanost, energijo in na koncu lepoto, ki jo papige premorejo.

Sekardi Robert