Domovina: te izjemne, redke in zelo dragocene živali naseljujejo ista področja kot njihovi beli bratranci.
Vrste in podvrste: rod Probosciger predstavljajo z dvema podvrstama okrog 60 cm veliki zelenočrni ara ali palm (P. aterrimus) kakaduji. Na glavi imajo veliko koničasto čopko, na rdečih ličnicah pa lahko spreminjajo barvo, če so razburjeni ali v nevarnosti. Ogromen, močan in zelo ukrivljen kljun se ne zapira popolnoma, tako da lahko opazimo rdeč jezik s črno konico. Ta vrsta je znana po tem, da samčki z odlomljeno palico bobnajo po gnezdu, zraven požvižgavajo, širijo krila in s tem označujejo svojo lastnino.
Rod Calyptorhynchus tvorijo tri vrste in šest podvrst črnih vranjih kakadujev. Tri glavne vrste so: rdečerepi vranji (C. magnificus), rumenouhi ali rumenorepi (C. funereus) in rjavoglavi vranji (C. lathami) kakaduji. To so velike ptice s srednje dolgim zaokroženim barvastim repom, močnim vratom ter velikim kljunom.
Zadnji in nekaj manjši so čeladasti črni (C. fimbriatum) kakaduji, ki pa ne spadajo več v rod vranjih, ampak imajo svoj rod (Callocephalon), kjer so edini predstavniki. Ptice so sivo progastega videza, samičke imajo sivo, samčki pa oranžno rdečo glavo z mehkim, naprej zavihanim čopkom.
Hrana: vse vrste imajo močne kljune, prirejene zanalašč za lomljenje olesenelih evkaliptusovih plodov. Prehranjujejo se tudi s sadeži fikusa, storži kazuarine (avstralskega brezlistnega drevesa), plodovi leske in akacije ter insekti in njihovimi larvami. Imajo širok spodnji del kljuna, s katerim razkosavajo trhla debla in po rovih stikajo za ličinkami lesnih črvov.
Razmnoževanje: globoko gnezdo brez strehe si izdelajo 15 – 20 m visoko, v deblih odmrlih evkaliptusovih dreves. Samička položi eno, redko dve jajčki. Drugo je rezerva. Vali sama. Če je z obema jajčkoma vse v redu in se izvalita dva mladiča, starši šibkejšega zanemarjajo tako, da običajno pogine od lakote. Preostali mladič se osamosvaja težko in počasi, odraslo perje pa dobi komaj v 4. ali 5. letu starosti.
Splošno: zelo radi se kopajo, med dežjem čepijo vrh drevesa ali visijo z veje ter se močijo z listjem. Ob polni luni radi, predvsem vranji kakaduji, izvajajo svoje znamenite visoke, ekstremno plavajoče nočne polete s počasnimi zamahi kril. Zvečer pred spanjem se sprostijo, delajo akrobacije, letajo skozi krošnje ali vrtijo glave. Živijo hrupno, njihov hripavo kovinski glas se sliši daleč po pokrajini, kjer so zaradi velikosti in glasnosti zelo opazni.
V Evropi so te ptice redke, je pa nekaj vzrediteljev, ki jih uspešno gojijo. v Sloveniji nimamo nobene.
|
