Domovina: živijo v notranjosti Avstralije in spadajo skupaj s penanti in rozelami v skupino ploščatorepih papagajev. . Zadržujejo se v evkaliptusovih odprtih gozdovih, grmičevnatih pokrajinah in parkih.
Vrste in podvrste: poznamo 35 cm velikega barnard papagaja (Barnardius barnardi) z dvema podvrstama – bledozeleni (B.b. whitei) in klonkuri barnard papagaj (B.b. macgillivrayi) ter nekaj večjega (37 – 38 cm) bauerovega ovratniškega papagaja (B. zonarius), ki ima prav tako dve podvrsti. To sta rumenotrebuhi (B.z.occidentatalis) in zelenotrebuhi (B.z.semitorquatus) ovratniški papagaj.
Barvni znaki: ptice so predvsem zelene s temnejšimi hrbti in rumenimi trebuhi. Vse imajo rumen ovratnik, določene tudi rdeč trak na čelu. Samičke in mladički so običajno nekaj manjši in bolj medlih barv.
Hrana in razmnoževanje: podobno kot penanti in rozele.
Posebnosti: so agresivne ptice in jih ne smemo nastaniti skupaj z ostalimi vrstami papig.
Posebej napadalne so proti rodu Platycercus in proti ostalim sorodnikom iz svojega rodu. Zato jih tudi v naravi vedno srečamo v parih in nikoli v jatah.
Splošno: barnardiusi so dejansko »bratranci« rozel in penant. Imajo enako obnašanje in enak način življenja. Tudi križanja s tem rodom so že uspela.
Razlikujejo se v tem, da so glasnejši; pri izbiri partnerja so skrajno izbirčni, a ko se vežejo, ostane par zvest drug drugemu vse življenje.
Radi in pogosto letajo, zato mora biti voliera dolga najmanj 5 m, z malo palicami. Ne konzumirajo mnogo sadja, redno pa jim moramo nuditi sveže vejevje, da zadovoljijo svoj nagon za glodanjem.
Temp.občutljivost: so resnično robustne ptice in pozimi pri normalnih pogojih ne potrebujejo dodatnega ogrevanja. |
