Domovina: južna polovica srednje Avstralije brez obalnega pasu.
Vrste in podvrste: rod Psephotus predstavlja 5 vrst papagajčkov s 5 podvrstami, med katerimi so bolj poznani mavrični (P. varius), pojoči (P. haematonotus) in rdečetrebuhi
(P. haematogaster) ter nekoliko manj zlatorameni (P. chrysopterygius) in rajski
(P. pulcherrimus) papagaji. Velikosti so od 27 – 30 cm.
Barvni znaki: to so lepi papagajčki nežnih telesnih konstrukcij, srednje rasti z barvastim telesom in dolgim močnim repom. So manjši in manj robustni od rozel, zelo dobri letalci, toda zadržujejo se tudi na tleh, kjer si občasno iščejo hrano. Osnovna in pri samčkih najbolj zastopana barva je zelena v različnih odtenkih. Vse vrste psephotusov so zelo lepo obarvane, saj se šopirijo s skoraj celotno barvno lestvico, le repe ima večina primerkov modre s črnimi vršički peres.
Spola se dobro razlikujeta, ker so samičke pretežno sivo do olivno zelene brez rdečih oznak.
Mladički se prvo leto življenja, do spolne zrelosti, komaj ločijo od samičk; mladi samčki so nekaj odtenkov svetlejši.
Barvne mutacije se pojavljajo samo pri pojočih papigah in sicer olivno zelene, rumene, pastelno modre, simetrično lisaste ter albino in lutino. Križanja med vrstami niso poznana.
Hrana: psephotuse prehranjujemo z zrnato hrano za standard papige, kateri dodamo še malo sončnic in po želji konoplje. Zraven tega jim polagamo 2 – 3 x tedensko solato, radič, regrat in kakšno jabolko, čeprav te ptice niso tako navdušene na zeleno hrano kot njihovi sorodniki.
Ko pitajo mladiče, hrani dodamo tudi trdo kuhano jajce z naribanim rdečim korenčkom, ki ga pomešamo s krušnimi drobtinami, kalčke in mlečno koruzo.
Razmnoževanje: ponudimo jim valilnico vel.20x20x30 cm, z vhodno odprtino 6 cm in če se dobro počutijo, začnejo valiti brez obotavljanja. Običajno dvakrat na leto položijo 2 – 5 jajčk, ki jih valijo 19 – 21 dni. Izvaljene goliče hranita oba partnerja in ko po 30 dneh zapustijo gnezdo jih pitata še 14 dni do osamosvojitve.
Temp. občutljivost: kot večina avstralskih papig lahko prezimijo na prostem, potrebujejo pa suho zatočišče pred mrazom in prepihom.
Nadarjenost: pojoče papige se oglašajo z melodičnim, za človeško uho prijetnim glasom podobnim petju kanarčka, po čemer so dobile tudi slovensko ime. Govora ne oponašajo, hitro pa se naučijo raznih žvižgov in melodij.
Življenjska doba: 10 – 12 let.
Vel. obročka: 5 mm.
Prednosti: zelo lepe ptice, oglašajo se z nežno pojočim glasom, ne uničujejo lesenih delov kletke in pohištva , so primerne velikosti za manjše stanovanje. Imajo mnogo presenetljivo lepih barvnih mutacij. Zanesljivo valijo in skrbno negujejo mladiče.
Slabosti: ne oponašajo govora ter zvokov iz okolice in ne navežejo se pretirano na lastnika.
|
