|
Živjo!
Pogosto si ogledam tvojo internetno stran, da vidim, kaj je novega in spet sem se odlocila, da malo porocam o nasem zelenem ljubljencku.
Saj ne vem, kje naj zacnem. Pino (10. 7. je bil star 2 leti) je po mojem mnenju najbolj ljubljena zivalica na svetu, saj se kar grebemo, kdo bo vec z njim. Res je prikupen, pameten, prijazen, neroden, tudi nagajiv – tocno ve, cesa ne sme poceti in ko se obrnes stran, bo tocno to storil. Zdaj me je ze pogruntal, da grem takoj v preverjanje, ko utihne in po novem, ko kaj pocne, cesar ne sme, se trudi cim vec cebljati zraven in na hitro spotoma poceti neumnosti (kao 'saj nic ne delam'). Najbolj so v nevarnosti roze, ker jih takoj vrze na tla, ce le ima moznost. V glavnem, zelo rad mece stvari na tla – to sem sicer ze navajena od prejsnjih papig, ampak on pa zna stvar odnesti in jo z visine spustiti na tla...
Govor: Ne vem, koliko je normalno, da eklektusi govorijo, ampak mislim, da je Pino talent. Zelo hitro se nauci nove besede ali besedne zveze. Mami je takrat pri vas slisala, kako Jaka govori 'v hiso' in ko sem bila na morju, je Pinota to naucila. Tezko recem, koliko besed zna, jih moram zaceti zapisovati. Najprej je izgovoril Maja, potem so pa sledile: Pino, Pinko, moj Pino, mami, Stane, au! (ko me je uscipnil, sem samo enkrat zavpila in je zacel ponavljati, kot bi se norca delal iz mene), kaj pa je? (to govori non stop), kje pa si, dober dan, ku ku, pa pa, priden, v hišo, falot, lubčka, Tomaž (za to besedo je rabil ogromno vaje in je bil prav živčen, ker mu ni šlo). Najbolj pa je zabaven s svojim kihanjem in kasljanjem – ko je bila mami prehlajena, je to pobral od nje. In to se najraje 'dere', ko je na balkonu. So nas ze sosedje prisli vprasat, kako da je Tatjana (mami) toliko casa prehlajena...
Hrana: kdor ima hrano oz. kakrsen koli stik hrano, je v momentu njegov najboljsi prijatelj. Pojedel bi vse, kar vidi. Ce ne more zraven, je kar zivcen. Ko se kuha in ve, da ne sme na stedilnik, sedi na rami in zacne vleci za lase ali uho. Najraje ima melono, sploh pecke. Vsekakor je pri obrokih zraven na mizi in si postreze. Od pripravljenih jedi ima najraje piscanca (?!), ponavadi si postreze z mojega kroznika. Kar se pa tice kupljene hrane (semen) je pa kar izbircen. Najraje ima tisto, ki jo kupim pri tebi, zadovoljen je pa se s tisto od Privilega, ki jo prav tezko najdem. Ostalih pa ne mara prevec.
Seveda pa takrat, ko je, tako nasmeti, da za njim non stop sesam. Sem nabavila kar tisti mini rocni sesalec, da je kar spotoma posesano.
Igrace: drazja ko je, manj mu je zanimiva. Najbolj je srecen, ko dobi kak list ali karton, da ga razcefra, zanimivo je tudi kaksno jabolko (v glavnem, mora se cefrati ali cufati). Ostalo, kar ima pa v kletki ali kjerkoli, pa ga sploh ne gane. Prestavljam mu jih po kletki, menjam, vzamem in cez nekaj casa spet dam, pa sploh ne pokaze zanimanja L.
Selitev: Zdaj je 5 mesecev, odkar sva se s fantom skupaj vselila v stanovanje v Kamniku. Pinota smo postopoma navajali na selitev. Ze od prej je bil navajen, da je sel z mano cez vikend k fantu, tako da mu voznja ne predstavlja stresa. No, Pino je zdaj dobre 3 mesece v Kamniku. S Tomazem sva zamrezila balkon, tako da ima pravzaprav svojo voljero, naredila sva mu stojalo, ki stoji v dnevni sobi (iz lesa in vrvi) in ima celo svojo sobo, v kateri ima kletko! Vsec mi je, da je v posebni sobi, da ima zvecer temo in mir. Je pa v bistvu vecino casa prosto spuscen, le takrat, ko ni nikogar doma, je v kletki. V Mengsu pa ima se 2 kletki; eno za 'bivanje', ko grem na dopust (da ne selimo te kletke sem in tja), eno manjso pa ima, da je lahko na balkonu. Aja, eno majhno (od skobcevke) pa ima za voznjo v avtu. Vse bolj razmisljam, da bi mu kupila naramnice, da ne bi bilo treba te kletke. Kaj menis ti?
Mislim, da sem kar izcrpno opisala svojega zelenca in se in se bi lahko pisala .
Pa lep dan,
Maja
|
|
|
