« Predhodnji JANKO & METKA AGAPORNIS ROSENKOLLIS Naslednji»

Mnenje kupca:

Odločitev je padla,

akvarija ne bo, ker ga je možno postaviti samo na južno steno, za kar pa iz izkušenj vem, da ni dobro. Kaj pa zdaj? Mogoče ptiči? Kateri?
Spletna stran eklektus.com mi da odgovor. Po prebranem na tej strani bo par ročno hranjenih agapornisov prava stvar za naš dom. Še bolj sem o tem prepričan po prvem pogovoru z gospodom Robertom.
Seveda bi par želeli takoj, vendar tako to ne gre. V čakalni dobi, ki je v našem primeru trajala kar nekaj časa (avgusta 2006 sva z Robertom prvič stopila v kontakt), je Robert spoznal, da smo pri nas resni, obenem pa je bila to tudi neke vrste šola za nas, da se o letečih zverinicah nekoliko bolj poučimo, da bo začetek lažji.
Naj na tem mestu povem, da je vsak podatek, namig, predlog s strani Roberta glede vzgoje, hranjenja, obnašanja teh ptic točen in dobronameren, tako da vsa čast njemu, je velik strokovnjak in vedno pripravljen na pogovor.
Rezultat odločitve – naših želja in Robertovih predlogov je tako avgusta 2007 prišel v naš dom. Po sto metrih vožnje iz Jesenic v Ljubljano »rezultat« - par agapornisov rosenkolis dobi tudi imeni in sicer slovenskih razsežnosti JANKO in METKA.
Sprva nekoliko nezaupljiva, čez nekaj dni pa parček postane iz tedna v teden bolj pogumen, radoveden in igriv. Začetna nerodnost izginja pred akrobacijskimi vložki, ki so iz dneva v dan bolj raznoliki in kličejo k še večji kletki, ki z nabavo dobi naziv adrenalinski park.
Razlika med obema papagajema je kot pri ljudeh, Metka je lepa, glasna, prevladujoča, mali Janko pa radoveden, nežen z ugrizi in skoraj že čisto krotek. Upamo, da mu bo Metka pri tem sledila, kajti spraviti jo nazaj v kletko z roko, kar pošteno boli, kljub temu da je bila nekoč ročno hranjena. Je pa zato bolj pri brihtnih in ko je Janko ujet in v kletki mu Metka v brezpogojni ljubezni sledi že skoraj na ukaz: »pojdi še ti, prosim, v kletko, ura je že pozna«!
Upam, da teh nekaj slik perjadi vsaj približno prikazuje opisano. Je pa vse skupaj treba doživeti v živo, kar vsem, ki to berejo in jih živali zanimajo, ter bodo za njih v kolikor se bodo zanje odločili, tudi skrbeli, toplo priporočam.
Pri tem pa je pogovor z Robertom vsekakor dobrodošel in ga priporočam.

P.S. Janko in Metka sta nam zlezla pod kožo.



Gorazd Pivec, Ljubljana                 november 2007




















Ogledov: 5819 Obvestite prijatelja o tem mnenju