LILY - MODROČELA AMAZONKA Naslednji»

Mnenje kupca:

MODROČELA AMAZONKA LILY


Po 9ih letih skupne poti in treh letih življenja pod isto streho bi si skoraj vsak par ob hišnih ljubljenčkih kot so suhe južine po kotih sob ter ostale vrste hišnih več-nožcev želel nekaj več…. Morda hišnega ljubljenčka, ki bi znal prejemati in dajati ljubezen na prav poseben način, kot jo nekatere živali znajo… Ptice so naju vedno fascinirale, potihoma sva si vedno želela pisanega pernatega dvonožca, čeprav so najini pogovori vedno bili le polni argumentov… zakaj pes in zakaj ne maček ?! Vedno je bilo isto in nikoli nisva prišla skupaj. Nekega dne sva na enem od številnih potovanj po svetu, kjer sva videvala in bila vedno ponovno fascinirana nad številnimi vrstami eksotičnih ptic vseeno načela to temo. Prvič sva se strinjala, da mogoče bi pa vseeno glede na velik prostor, ki ga imava doma na Limbarski Gori svojo ljubezen in srečo delila z enim od pernatih dvonožcev. Največji problem je v glavi, ko si vsak človek reče »ne…to je divja žival, ki sodi v naravo med ostale ptice in potrebuje svoj prostor v naravi«, vendar temu že zdaleč ni tako. Številne vrste teh visoko inteligentnih in prebrisanih živali še kako potrebuje svoj dom. Mnogi so ogroženi, tik pred izumrtjem zaradi divjih lovcev, ki nimajo nobenega odnosa do narave in živali in če ne bi bilo rejcev na tem svetu kot je Robert Sekardi, bi že davno izumrli. Prva stvar, ki sva jo naredila, sva temeljito preklikala internet ter prebrala veliko strokovnih strani o teh eksotičnih pticah in to bi moral narediti vsak, ki se za tako velik korak odloči. Vsak se mora zavedati, da pernati ljubljenček ni samo kos pohištva, ampak neke vrste otrok, ki nikoli ne odraste in ne pogine po 15letih kot večina hišnih ljubljenčkov, ampak te lahko na koncu celo preživi. Res je, da nimava za enkrat še nekih blaznih izkušenj (ki se jih seveda več kot veseliva), ampak imava to srečo, da imata moj stric in teta ročno hranjenega sivega žakoja, ki je sicer zelo zabaven vsakič ko prideva na obisk, toda odgovornost pri taki živali je mnogo večja kot na začetku izgleda. Tako bi želela vsem, ki želite imeti doma papigo, ki govori in se samo ob tem zabavati…. si raje kupite kanarčka, ali pa temeljito preberite in prečesajte VSE kar piše na strani od Roberta Sekardija in nato nadaljujte drugje. Nadaljevalo se je  z vprašanjem katero vrsto pa bi?…. Na začetku sva resno razmišljala o sivem žakoju, ki ga imata moj stric in teta, vendar sva po resnih prvih pogovorih z mojo teto, ki nama je povedala ogromno stvari in svojih izkušenj z ročno hranjenim sivim žakojem raje temeljito razmislila. Teta nama je prva predlagala amazonko, ki so mnogo bolj samostojne in manj podvržene stresom. Nadaljevalo se je povpraševanje pri rejcih in bila sva izredno razočarana, ampak ne nad ponudbo, temveč nad odnosom rejcev…. Nekega dne mi je moj brat Žiga poslal link od G.Roberta, seveda sledilo je »česanje« njegove internetne strani in RES daljši pogovor z G. Robertom. Robert je bil prvi rejec, ki nama je prisluhnil, nama dal OGROMNO informacij ne samo o amazonki za katero sva se zanimala, temveč o vseh ostalih vrstah ptic, ki so naju še zanimale. NIKOLI nama ni vsiljeval ostalih vrst, ki jih imajo rejci ponavadi na zalogi in si jih želijo čimprej »otresti«. Bila sva fascinirana nad »lifetime supportom«, ki ga nudi Robert kot rejec in tudi nad njegovim odnosom do ptic od trenutka, ko se izležejo pa do trenutka, ko jih da od svojih rok in ni mu vseeno komu jih da. Vedno se prepriča da ptica pride v prave roke. To nama je pomenilo več kot denar in vse ostalo, bil je samo en problem…. Robert v tistem trenutku ni imel nobene  amazonke več  na voljo in na začetku naju je malo potrlo, vendar kljub vsemu sva bila pripravljena počakati kolikor bi bilo potrebno in sreča je bila na najini strani. Robert je imel 2 rezervirana mladička, zvalil se je še tretji. Ko sem čez nekaj časa zopet poklical Roberta, ker sem potreboval zgolj informacije o vrsti amazonke aestiva xanthopteryx, mi je Robert omenil da se je vseeno zvalil en mladiček več kot je predvideval….in sreča je bila neizmerna. Vsem, ki se odločate za nakup ročno hranjenega mladička svetujeva, da NIKOLI  NIKOLI ne kupujte teh živali v trgovinah in vsakega rejca preverite!!! Prav tako ko se mladički izležejo vztrajajte, da jih vidite še zelo majhne. Tako boste sigurni, da so bili ročno hranjeni in socializirani!!!  S Heleno sva lahko kadarkoli prišla, s predhodno najavo seveda, na obisk in opazovala, kako je najin bodoči član družine napredoval. Medtem nama je Robert vedno dal veliko koristnih nasvetov in nama odgovoril na nešteto vprašanj in veva, da ga bova lahko kadarkoli v težki situaciji poklicala in vprašala za nasvet. Robert nama je prav tako priskrbel odlično kletko, ki jo najina Lily v tem trenutku že na polno raziskuje…. Malce je še plašna, saj se poznamo komaj 3 dni, vseeno pa, če jo podkupiš z albert keksom, pride za kratek čas tudi na roke. Božamo se po treh dneh sicer bolj malo, ker naju še ne pozna dovolj dobro, vendar vseeno, če jo malo pobožaš, samo malo zarenči, nikoli pa ne ugrizne in če ji daš prst v kljun, ga zelo nežno in lepo stisne. Vsako jutro jo trenutno še nahraniva s pumpico, vendar tudi to verjetno ne bo več dolgo trajalo, ker je že po 12ih urah našla hrano v kletki in jo začela jesti!! Danes zvečer jo bova prvič za kratek čas spustila iz klekte…. Komaj čakava…. Nadaljevanje sledi… L.P. Borut & Helena Zupančič



 






Ogledov: 5385 Obvestite prijatelja o tem mnenju