V prvi kupini so ptice, ki so spolno dvolične. V preprostih besedah sta samček in samička različnih barv. To so Agapornis pullaria (red – faced lovebird), A. cana (Madagascar lovebird) in A. taranta (Abyssinian lovebird).

V drugi skupini so ptice nekako med skupino ena in tri. Tukaj sta A. roseicollis (peach – faced lovebird) in po mnenju večine strokovnjakov tudi A. swinderniana (Swinderns lovebird). Nimata razlik v barvah med spoloma. Seveda je roseicollis najbolj popularen, saj gnezdi in se razmnožuje pri rejcih po celem svetu v veliko barvnih odtenkih – mutacijah, medtem ko je vrsta A. swinderniana zelo malo poznana,saj je ne izvažajo iz matične države.

Zadnja tretja skupina pa je v bistvu skupina, kjer imajo vse vrste okoli očesa bel obroč – prstan. Tukaj so A. personata (masked lovebird), A. fischeri (Fischers lovebird), A. nigrigenis (black – cheeked lovebird) in A. lilianae (nyasa lovebird). Celotno skupino pogosto kličejo kar "skupina personata" saj mnogi ornitologi smatrajo, da imajo istega prednika. Ta skupina ima tudi največ mešančkov, saj so potomci vseh teh vrst plodni. Včasih me zgrabi stres, ko vidim, da nekateri ne morejo po naravni poti dobiti rezultat pravih originalnih vrst. Mešajo različne vrste in na koncu dobijo nekaj kar v naravi ne obstaja. Ali ni cilj vzreje, tudi če je to samo hobi, ohranjanje čistih naravnih vrst?

Veliki so od 13 – 16 cm. Mislim, da podroben opis ni potreben, saj personate, fišerje, rosenkolise vidimo v vsaki trgovini za male živali. Podroben opis posamezne vrste, kot tudi vsi podatki teh vrst so opisani v leksikonu papig.

Njihov življenjski prostor je Afrika z otokom Madagaskar. Predvsem živijo v savanah, nekateri tudi na zelo gozdnatih območjih, ter v goratem predelu do 3000 m nadmorske višine.

Njihov življenjski prostor je Afrika z otokom Madagaskar. Predvsem živijo v savanah, nekateri tudi na zelo gozdnatih območjih, ter v goratem predelu do 3000 m nadmorske višine.

So vrsta, ki se zbira v velikih jatah. Imajo neverjetno spretnost plezanja, zelo spretno pa tekajo tudi po tleh. Tudi v jatah živijo po parih. Gnezdijo v odmrlih drevesnih duplih, kamor nanosijo koščke listja, travnih bilk, lubja. V naravi se prehranjujejo z raznimi semeni, jagodami in sadjem vseh vrst.

Razen pri vrsti cana in taranta je spol težko določiti, kajti samček in samička sta na pogled enaka. Samičke so nekoliko večje, imajo pa manjšo glavo. Ne drži pa to vedno. Razliko spola je možno določiti tudi po medenični kosti, ki je pri samičkah nekoliko širša (pri zelo mladih to ni možno).

Pri devetih mesecih so že zreli za razmnoževanje, vendar tako mladih ptic ni priporočljivo pariti. Povprečno imajo 4 – 6 jajčk, tudi večkrat letno. Zelo mlade papige se zelo hitro udomačijo in navežejo na človeka. Zanimivo pri agapornisih je, da niti dva nista enakega značaja oz. karakterja. Nekateri so mirni, drugi navihani, tretji že kar preveč nagajivi.

Naša izkušnja z njimi kaže, da so vsekakor premalo cenjeni, kajti po velikosti so majhni, vendar pa po obnašanju, radovednosti, živahnosti in simpatičnosti prekašajo marsikatero večjo vrsto. Vsekakor za ljudi, ki si želijo majhnega spremljevalca, ki ne zahteva veliko prostora. Seveda pa so zaradi nizke cene lahko dostopni praktično vsakomur.

Ime Lovebirds pa imajo z vso pravico saj so neverjetno zaljubljeni in glede na njihove značilnosti niti ni čudno, da se toliko rejcev po svetu posveča ravno tem rodu – vrsti.