Veliko mitov kroži o teh čustvenih in inteligentnih pticah. Nekateri od najbolj splošnih mitov so: Žako je neroden, Žako si puli perje Žako je plašen, Žakoji grizejo, govorne sposobnosti in disciplina.

ŽAKO JE NERODEN

Žako v divjini je čudovita ptica. Elegantnost mu je prirojena in ne izgine pri naših doma vzrejenih pticah. Če najdemo nerodnega Žakoja, ga je sigurno takšnega naredil človek. Rezanje Žakojevih kril, preden se je naučil leteti, je človeško dejanje, ki podžiga mit o nerodnem Žakoju. To globoko vpliva na njegovo eleganco, če mu ni bilo dovoljeno, da se nauči leteti. Učenje letenja je zelo pomemben interval v ptičjem življenju. Mladičku, ki mu je bilo dovoljeno odkrivati letalne spretnosti, bo to koristilo do konca življenja. Dokler se uči leteti, se uči dragocene lekcije koordinacije in kontrole. Okoren in neroden Žako je ptica, ki zanika svoje rojstne pravice in danosti zaradi človeškega skrbnika.
Drugi vzrok za Žakojevo nerodnost je nepravilno rezanje kril. Tudi če se je naučil leteti, bo to prispevali k izgubi zaupanja. Nezmožnost kontroliranja telesa bo privedla do strahu in nesigurnosti. Če je bilo porezanih preveč peres, se ptica ne bo mogla dvigniti, zaradi česar lahko pade na tla in se poškoduje. Dolga, močna letalna peresa skrbijo za dvigovanje in moč in igrajo veliko vlogo, če so krila pravilno porezana. Krajša (krovna) peresa sekundarno poskrbijo za kontrolo in ne smejo biti nikdar porezana. Premalo porezana krila povzročijo neroden pristanek, izgubo ravnotežja, poskus letenja in kriljenje na tleh.

Moje osebno mnenje. Če želite imeti doma pernato opico, potem ptici porežite krila. In ne verjemite nekaterim člankom predvsem tistim, ki prihajajo iz ZDA kako je to koristno za ptico. Ni lepšega kot opazovati ptico kako leti po stanovanju polna samozavesti in zadovoljstva. Pticam so krila življenje in pustimo jim življenje.

Neprimerno porezani nohti na nogah lahko tudi prispevajo k nerodnosti Žakojev. Noge bodo v tem primeru premajhne za njihovo težo in telesno konstitucijo. Tudi predolgi kremplji ga ovirajo pri ravnotežju in stanju na veji, oz. palici.
Upoštevajte te napotke in imeli boste elegantnega, samozavestnega in varnega Žakoja.

ŽAKO SI PULI PERJE

Pri Žakojih se puljenje perja dogaja zelo pogosto, ker morajo biti vodeni in vzdrževani veliko bolj previdno in skrbno, kot ostale vrste. Notranji konflikti, ki se tičejo okolja, kletke, prehrane, aktivnosti, kopanja, discipline, treninga, zabave, povzročajo notranja nesoglasja in zaskrbljenost. Žako lahko te dogodke potlači vase in jih ni sposoben odstraniti. Ko se mu nekaj pripeti, hitro postane prestrašen in zaskrbljen, kar povzroči puljenje perja.
Žakojem je takoj potrebno pomagati, bolj kot pri drugih vrstah, v raziskovanju njihovih čustev in samozaupanju. Perje si pulijo iz različnih razlogov. Včasih zaradi pomanjkanja pozornosti, dolgočasja, včasih zaradi preveč pozornosti, prehrambene neuravnoteženosti, okoliških težav ( moti jih kajenje, suh zrak … ). Žakoji potrebujejo redno umivanje in izpostavljenost vlažnemu zraku. Včasih si pulijo perje zaradi čustvene občutljivosti – nagajanja, udarjanja po njihovi kletki. Že drobna prestrašenost lahko povzroči težave.
Vsaka papiga, ki si puli perje, mora k veterinarju. Če le ta ne najde vzroka v psihi, se mora osredotočiti na njihove vedenjske motnje. Ni dvoma, da so Žakoji najbolj inteligentne papige. Višja je stopnja inteligence, večja je tudi psihična preobčutljivost na nerazumevanje – nepravilna socializacija, nerazumevanje njegovih potreb s strani lastnika – vse to vodi do nevrotičnega vedenja in s tem tudi do puljenja perja.
Zakaj si Timneh redkeje puli perje? Mogoče zaradi manjše popularnosti med rejci. Njegovo vedenje namreč ni tako preučeno, ker so udomačeni Timnehi redki, ali pa zaradi stabilnejše osebnosti samih papig. Kakorkoli že, vzreja Timnehov narašča in sčasoma bo na voljo dovolj podatkov, da bomo podvrsti lahko bolj natančno primerjali med seboj.

ŽAKOJI SO PLAŠNI
                   

Žakoji se močno navežejo le na eno osebo. Če se že zgodaj na socializirajo z ljudmi, postanejo zelo introvertirani in plašni. Če živijo v veččlanski družini, si izberejo enega, ostale ignorirajo ali celo skušajo pregnati. Primeri so, ko so Žakoji napadali vsakogar, ki se je preveč približal njihovi ljubljeni osebi. Kot pri Amazonkah, je tudi pri Žakojih samec agresivnejši od samic.
Čeprav Žakoji niso tako muckasti, kot nekatere druge vrste, vseeno uživajo v občasnih nežnostih. Rahlo praskanje glave, vratu in lica jim ugaja. Ptice, ki niso deležne nežnosti, hitro razvijejo vedenjske težave, kot so kljuvanje, puljenje perja in vreščanje. Seveda je meja med »dovolj« in » preveč« zelo tanka. Radi imajo svoj urnik – včasih jim prija nežnost, spet drugič se zabavajo sami s seboj  ali z igračami. Včasih čohljanje po glavi  ali vratu Žakoja spolno stimulira. Če začne s kljuvanjem ali zaletavanjem v prste, je to njegov spolni odziv in ne jeza.

ŽAKOJI GRIZEJO ( KLJUVAJO )

Vzroki so različni: neprava oz. neizbrana oseba, strah pred ptiči, doma vzrejeni Žakoji, ki niso socializirani, razvajenost ptice…Žakoji so kot majhni otroci – če jim ne daš jasno vedeti, da vsega pač ne morejo imeti, lahko kljubujejo oz. zahtevajo svoje s kljuvanjem.

DISCIPLINA

Žakoja nikoli ne udarite ali kričite nanj. Strogi negativizem na njih ne deluje. Dober način reševanja vedenjskih težav je taktika zaposlitve. Vreščečo papigo lahko zamotimo s sprehodom po hiši ali z igračo. Kljuvajočemu Žakoju je potrebno pojasniti, kdo je glavni –ti! Potrebno je ustvariti dominanco. Pomaga strog pogled v oči in beseda »ne«.
Žakoji so dobri spremljevalci človeku, na katerega so navezani. Če jih razumete in obravnavate kot pametne papige, kar tudi so in se hkrati zavedate, da so pa le divje živali – še ne dolgo udomačene – imate ljubljenčka za vse življenje.

GOVORNE SPOSOBNOSTI

Vsi Žakoji imajo veliko nagnjenost k oponašanju glasov, ne le človeških, ampak tudi ostalih zvokov in žvižgov. Vendar vsi ne govorijo. Tisti,ki so večinoma zaprti v kletki, oponašajo glasove zelo dobro. Ostali, ki svobodno pohajajo po okolici, lahko ostanejo nemi. Nikoli ne moremo zatrdno vedeti, kateri Žako bo govoril. Kakorkoli že, večina jih govori od enega leta starosti naprej.
Oba – Kongo in Timneh imata enake govorne sposobnosti. Kongo govori z močnejšim glasom, kar je tudi pričakovati, saj je večja ptica. Spol ne igra vloge pri govoru. Nekateri Žakoji pred publiko ne govorijo, drugi pa, če se seveda veliko ukvarjamo z njimi, veliko pogovarjamo in ponavljamo besede.

Sekardi Robert & Šarič Zoran